Odgovor na vprašanje: ‘Zakaj potovati po vodah?’ je lahko dolg, a na kratko: voda in potovanje po njej omogoča svobodo, ne zahteva veliko fizične moči in človeka spoji z elementi Narave . Voda je živa, vsakič drugačna. Med veslanjem tudi začutimo vodo, morje, kot poseben element narave, poleg šumenja vetra, valovanja in vsega ostalega. Na potovanjih po vodi - poVODOvanja , ljudi povežemo v celovito ekipo. Na dan pridejo prijateljstvo, povezovanja, zabava in smeh, seveda ob prisotnosti nekaj "športnega trpljenja", kar pa koristi tako duši, kot telesu! Potujemo ekološko zavedno, s pozitivnim odnosom do narave in njenih dobrin. Naš moto je: potovati in jemati s seboj samo fotografije ter spomine. Predvsem pa veslanje ni tako naporno, kot si ljudje mislijo oin tudi dovolj opreme lahko vzamemo s seboj, če smo racionalni s prostorom.

Kaj je tisto, kar dela obisk lagune Marano tako čaroben, da mi ni noben problem ga ponavljati iz tedna v teden? Izjemen občutek svobode, prostora, neomejenosti, miru in drugačne enegije, kot smo je vajeni iz Jadrana. Ko pa prelepemu dnevu obiska izliva reke Stella dodamo še spanje na izjemnem, 360 stopinjskem razgledu iz rta na otoku San Andrea, pa energije čarobnosti in neke posebne romantike nikakor ne zmanjka sape. Nočno nebo, polno bleščečih draguljastih zvezd nad glavo, lučke na obali podobne času silvestra, ne da se opisati, ampak samo doživeti. In naslednji dan, ki mu svoje dodaja še valovanje odprtega morja, poslušanje ptic iz rezervata, stoječi valovi preliva skozi otok in rahel, nenevaren dežek, kot nekakšen dodatek a'la Aljaska, potem se ni težko vrniti ponovno tja, v tista nedrja svobode, odprtosti, miru ... Hvala ekipi (morebitnih) bodočih učiteljic Yoge. Brez njih ta čarobnost ne bi imela iste moči. Brez njih, in ostalih, ki so ob meni, mariskaj, kar delam, ne bi imel

 Kot že napisano v prejšnjem blogu, mi smo preživeli izjemen vikend v laguni Marano in ker bomo imeli čez dober teden dni na voljo prost četrtek, ki se ga splača izkoristiti, je padla ideja za daljše mini počitnice od 25 – 28. Junija. Za večino vas še nedoživeta pustolovščina, tri ali štiri dni - odvisno od vremena - pohajkovanja, kopanja, sončenja, mirjenja živcev in božanja ušes z valovanjem na Jadranu.  Morje je kopalnih temperatur, mir še izvensezonsko pred-turističen, da bo Videno presunilo vsakogar. Cilj so nam otoki Rab, Grgur, Prvič, Goli, Pag ... načeloma spimo v divjih zalivih, na plažah, v šotorih, za kuhinjo in hrano, kot vedno, poskrbim jaz, vsi pa delamo vse in vsak pomaga vsakomur. Okviren strošek pri polni skupini za vse potrebno je 240 eur. Kajaki, kajakaška oprema, vodenje, oprema za kuhinjo, hrana (tri obroki dnevno). K temu je potrebno prišteti strošek prevoza Vseh, vključujoč moj in nedvomno kakšne pijače, sladoledi, postopanja na obalah ribiških mestec ki so

Neverjetno, ampak Bog Eol in ostali mini bogovi so se nas minuli vikend spet ne samo usmilili, ampak naklonili nekaj precej posebnih trenutkov, ki niso vsakdanji. Ekipa zelo posebnih oseb, ki se je prvič sestavila v lanskem avgustu, ima očitno neko skupno karmo ali energijo, ki vse težave kot da odriva stran. Laguna Marano, ki je že tako prava ekzotika Severnega Jadrana je imela ravno prave valove, v ravno pravo smer, rahel nočni dežek za popestritev spanca, malce vetra da je prizemljil komarje in dobolj vode, da ni bilo potrebno nikjer bresti in hoditi peš preko plitvin. Še celo navtikov je v nedeljo dopoldan primanjkovalo. Skoraj (pre)kičasto vse skupaj ...

Soča. Ta posebno turkizno zelena reka. Tako opevana in fotografirana. Žal, vsaj glede na glede na močno skomercializiranost raftanja po njenih valovih, lahko morda omenimo tudi besedo zlorabljena. Ta reka je v svojem življenju, za nas nerazumno dolgemu časovnemu obdobju, prtevrtala, zbrusila, obrusila, zgladila, spremenila mnogo skalnih pragov in skladov apnenca v prelepe like in tvorbe. In ni ga lepšega, kot vse te umetnine z očmi iskati in tipati iz kajaka. Da ne omenimo tudi mirnega vzdušja tišine, ki tam, v njenih nedrjih vlada ...

OSNOVNA PRAVILA IZLETOV 2020 : 1. Maske ne bomo nosili, ker je to skregano z fiziološkimi dejstvi. Maska dihanje otežuje in zmanjša pretok kisika v pljuča, poleg tega pa prispeva k razvoju bakterij. Zaščiti pa ravno toliko kot kavbojke pred smradom prdeca. 2. Ne bomo nosili rokavic, ker smo dovolj inteligentni, da nam je jasno, da bi bilo treba rokavice vsakič zamenjati, ko se česa dotakneš. Drugače teorija o cross-kontaminaciji pade. 3. Še naprej bomo izvajali fizično distanco, zato ker spoštujemo osebni prostor drugega in ne zato ker smo prestrašeni. Včasih bomo tudi koga objeli, če bo za to primeren razlog. 4. Umivali si bomo roke z milom in toplo vodo še naprej, zato ker mi to veleva zdrava pamet in ne zaradi priporočil vladnega govorca. 5. Nikakor se ne bom šel za to stvar cepiti. Ne bom privolil, da bom v svoje telo vstavil nekaj, kar je bilo ustvarjeno v manj kot dveh tednih, brez kakršnih koli testov in preverjanj. 6. Ne bomo živeli v strahu. Če želite ostati v svoji

Preden je dan zamrl Začetek in konec... Čeprav je na koledarju zima, ptice žvrgolijo že pomladno. Da človek ne zarjavi, sva z Renatom odšla na dvodnevno raziskovanje lagune Gradež in Marano. Ponoči ni padlo pod ničlo, čeprav toplo ravno ni bilo, podnevi pa tudi vkljub soncu neke vročine še tudi ni bilo (za čutiti). Zima pač. A vseeno, čuti se, da so vrata odprta...    Ko sonce posije skozi temnino :)

Avgust prihaja in odhajam na Aljasko. Septembra, pa nas čakajo spet novi veslaški podvigi v naših ali tujih krajih. Začnemo s trodnevno reko Mura, ki se kot mejna reka vije med Madžarsko in Hrvaško. Načelni datum za reko Mura je 9. - 11. september. Sledili bodo izleti za vikende, do oktobrske Grčije, ki bo, če bo dovolj prijavljenih, v obliki tedenskega potepanja po otokih Paxos, AntiPaxos in Krf. Planirajo se dnevi od 1. - 9. oktobra . In seveda nas čaka tudi prvo-novembersko štiri-dnevno potepanje nekje po srednjem Jadranu ali Lošinjskem arhipelagu. Okvirno se bo šlo od petka do torka! Vmesni vikendi se bodo odvijali v laguni Benetke (in Burano), Marano in Gradež, dodali bomo še novo destinacijo v tistih krajih, laguno Bibione. Verjetno bomo ob veslanju zaplavali še na otoku Plavnik in Prvič pri Krku, če pa bo jesen mokra in deževna in se bodo naša kraška polja napolnila, pa bomo kdaj skočili na katerega od njih tudi med tednom, ne samo za vikend.

Ni potrebno vedno na morje. Še posebej, ko je res vroče, kot je bilo tega dne. Ne samo vroče. Tudi grmelo je, deževalo in nas bičala toča. Še dobro, da smo bili med nabijanjem strel in ledenih krogel ob bregu, pod streho krošenj dreves. Pozen večerni prihod v Kostanjevico, spanje na travniku ob gostilni in cerkvi, rjava hitra reka naslednji dan in čarobna ekipa je bilo vse tisto, da smo v srcih vriskali. Preizkusite kdaj tudi sami, če že z nami ne!

Sezono smo zaradi čudnega vremena in odlašanja z odhodom na morje pričeli šele meseca maja z obiskom mesta Burano. Na dan, ko se je odvijala legendarna Vogalonga, smo tako tudi mi okušali vode Beneške lagune in obiskali na koncu še samostan Frančiškanov

Morda bom za nekatere preveč ciničen, ko smo sami trdo-delavni delavci (dva od treh) strošili svoj čas na Predeljskem jezeru in za konec dobili še boljše lignje, kot v gostilnah Slovenije, kar na licu mesta (živel Renato Andrejčič), da vam lahko v obraz vržem(o) naslednjo provokacijo in cinizem: vse, ki ste svoje eure vložili v Prijonove potovalne kajake, vas vabim na tekmo. Jaz sedim v Stingerju (Willy Neumann), dam vam velikodušno foro kilometra (ali recimo 5 minut), po 10km (raje 20 km) je cilj, ne glede na stanje vodne površine. Zmagovalec dobi za nagrado kajak od poraženca. Kaj bo(m) sicer z vsemi tistimi Prijoni še ne ve(m), ampak vem, da jih bo polno ... Torej, če ste prizadeti, češ da sem cinik, ali ibernakladač, se vidimo, pa da vidimo... Res mi je žal, ampak bolj objektivnega poročila glede testa potovalnega kajaka Neumann Stinger, ne morem dati. Tudi že vnaprej mi je žal za vse Marlinčke, Proteuske ali Barakudice, ki bodo Stingerja gledali le daleč na obzorju. Drugi

Na žalost, vse dobre stvari minejo, slabe pa, vsaj tako izgleda, kot da ostanejo. A kakorkoli, gladko morje, brez valov, še vedno kopalno vabljiv in dovolj prijeten, temperature sonca močne, še domačinov ni bilo kaj dosti na spregled, kaj šele turistov, nas je pričakalo bivši vikend. Res mir, ugodje, doživetje. Hedonizem okušanja, preverjanja, spoznavanja. Otok Prvič, že ne vem katerič, in tudi ne zadnjič, je bil tako zopet obkrožen (28km) z veslanjem izjemne ekipe ljudi in osvojen je bil tudi glavni Južni vrh (285m) in trikotnik peska pod njim. Tako in drugače. Res je, kot se govori: ko se pravi (osebki) najdejo skupaj, je svet dejansko lepši, pa čeprav že tako ni ravno grd!