Test kajaka Neumann Stinger, ko postane potovalnih 10 km/ h realiteta
Jaz sedim v Stingerju (Willy Neumann), dam vam velikodušno foro kilometra (ali recimo 5 minut), po 10km (raje 20 km) je cilj, ne glede na stanje vodne površine. Zmagovalec dobi za nagrado kajak od poraženca. Kaj bo(m) sicer z vsemi tistimi Prijoni še ne ve(m), ampak vem, da jih bo polno ...
Torej, če ste prizadeti, češ da sem cinik, ali ibernakladač, se vidimo, pa da vidimo...
Res mi je žal, ampak bolj objektivnega poročila glede testa potovalnega kajaka Neumann Stinger, ne morem dati.
Tudi že vnaprej mi je žal za vse Marlinčke, Proteuske ali Barakudice, ki bodo Stingerja gledali le daleč na obzorju. Drugič pa preizkusite še kak drug kajak, preden odprete denarnice, bi bil moj nasvet.
Kajti tudi moj Zegul Velocity nima proti Stingerju v končni hitrosti za kruh, Prijoni pa že proti mojemu "rdečkotu" nič ne (z)morejo, pa ni važno kdo ali s čim mlati vodo.
Zato lahko mirno zapišem, da če hočete postati ponosni lastnik črne karbonske mašine, ki bo pritegnila vse poglede in postati zmagovalec vseh Jadranskih prijateljskih veslanj s povprečjem 10km/h in to celo brez pravega napora, potem je edini odgovor za vas AlpineAction in dokler je Pietro Linda še dobre volje, mu v roke stisnite tista slaba dva tisočaka za omenjeni kajak; seveda, če jih imate.
Res vam ne bo žal, pa še meni boste sami od sebe vsakič, ko se bomo srečali dali za pir (za idejo) :-)
Pa še nekaj resnega: Kajak je celo stabilnejši od kajaka Zegul Velocity. Lahko se skoraj primerja s surf raketami od Epica.
Med prvim sedenjem je podoben Epicu 18X, morda celo bolj stabilen kot baracuda. Pri veslanju že malce manj. Smer drži samo z rahlim nagibanjem bokov, seveda pa je zaradi dolžine zadnjega dela občutljiv na vetrove (zato ima krmilo). Tudi vijugati zmore do neke mere samo ob pomoči pravilno postavljenega (vertikalno) vesla.
Njegova definirana hitrost je 12km/h, naš GPS je pokazal tudi preko 13, ostale podatke o kajaku (centimetre in podobno) si poglejte sami.
Sedi se udobno, popolnoma v redu tudi za potovanja, edino kokpit je nizek, podoben Baracudi. Vse ostalo pa je popolnoma nekaj novega. Ni agilen, pa ne reaktiven. Stabilen dovolj, a seveda ob mejah, kajti ni ravno za začetnike! A v bistvu JE nekaj dolgočasnga na njemu.
Ne samo perfektna izdelava in vse v črnem - Dubside bi sicer rekel, da je to edina prava barva, in dodatna oprema brez napake ali tri komore (2 veliki) - tukaj bi se ga dalo še izboljšasti, ampak tudi to, da se bojim, da nihče ne bo hotel veslati več z Vami, saj bo vsak, sedeč v čem drugem, pregorel. Še posebej če sedi v Slovenski klasiki, Prijonu.
Se opravičujem Igorju, Toniju in še komu, če delujem žaljiv. A če bi bili (omenjeni) na mojem mestu, ki sem veslal vse omenjene kajake, pa še katerega več, bi me še (pre)dobro razumeli.
Aja, če pa nimate dveh jurjev (eurov), bo pa dovolj že dobra polovica tisočaka za Rainbow Laserja 5.15, tudi zmagovalec testa med polietilenci. Že ta povozi marsikaj od prej omenjenih plovil. Sorry. Šmrc, šmrc...
Vse foto: Robert Primc - junačina.
.JPG)
.JPG)
