Kaj je svoboda

Nekoč, pre davnimi leti, sem kot v pravljici ležal na peščeni plaži nekje med Ajacciom in Ponte Vecchio, Korzika. Pretresen do čustvenih globin zaradi ogromnih valov in z napsihirano (tedanjo) ženo ob sebi, ki je trdila da nikdar več ne gre s kajakom na morje (no itak sva se potem ločila), sem ugotovil, da se pa obratno od nje počutim zelo - živega. Čeprav se mi je še vedno vse gugalo v notranjosti, sem dojel, da sem se nekako spet zbudil v življenje, spoznal nove oblike akcije in dobil nove ideje za trošenje prihodnosti. Ja kajak in morje ti data lahko samo dvoje: ali poraz ali zmago. Kot Starec in Morje (Ernesto hemingway), na koncu ostaneš brez plena, ampak s spoznanjem, da si se boril in zopet zaživel, pa čeprav je zutraj delovalo morje z nežnimi valovi na začetku nekam medlo in dolgočasno. Veslanje z morskim kajakom nas nabije z drugo vrsto adrenalina, ki počasi prihaja v kri in še počasneje v nezavedno. Od tam pa ta ideja po tem določenem adrenalinu kar noče odditi. Kje dobiš ta, posebni adrenalin? Na pohlevnem jadranu morda ne, ampak na oceanih pa. In ponavljam: Moč pride počasneje, a globje. Kot sem zapisal v tem blogu že enkrat prej, nerodno je le to, da bi človek te stvari počel še in še. A časa menda ni dovolj. Tako pravijo. Tako menda pravijo drugi. Jaz jim sicer ne verjamem, ampak to verjetje je pač stvar in odločitev posameznika ...