Silvester. Običajno je to čas, ko prevladuje sneg. Vsaj glede na 100 letne koledarje. Letošnjega sem se lotil drugače. Vkljub termometru v avtomobilu, ki je kazal -7 st.C v Postojni, mi je bilo med veslanjem po Planinskem polju dobesedno prijetno. Celo brez rokavic je šlo. Seveda je svoje dodalo sonce in brezvetrje. Edini zvok, ki me je spremljal je bil led, pokajoč v značilnih piskajočih tonih in seveda pljuskanje vesel ob gladko vodno površino. Zanimiv, neobičajni zaključek leta, ko sem znova spoznal, da Slovenija omogoča vse športne dejavnosti v naravi, ne glede kateri letni čas se piše na koledarju.

Vem, da vas že srbijo robniki na smučeh in gledate na snežne napovedi, a vsako zimo obstaja samo eno dejstvo: zima dolgo, dolgo traja in ni panike, da ne bi človek ujel dobrega snega še pozno v sezoni. In podobno trdim za veslanje. Ni ga lepšega doživetja, kot je samotni zimski mirni večer ali tiho veslanje pod plešočimi belimi snežinkami. Verjemite mi na besedo in preverite. Res bo za vas to nekaj novega. Ne in ni res, ni hladno. Voda je pozimi toplejša, kot zrak in vedno ene malček greje; Vsaj v noge. Oblecite se za temperaturo zraka, pa ne bo panike.

Doživela sva novih 6 dni Jadrana. Osnova nama je bilo otočje Kornati . Bilo je lepo, še (naj)bolj drzno in samotno na poletnem Jadranu do sedaj. Odveslala sva celotni Dugi otok, skozi Proverso na zunanje Kornate, celotne Kornate in potem Šibeniški arhipelag ter končala v Šibeniku. Čez dan je bilo sicer vroče, zelo vroče, ponoči pa ravno prav. Spala sva nenehno pod zvezdami. Kopalnica s tekočo in hladno vodo nama je bila ves čas pred nosom, pa celo še slana je, da imam kožo vso svilnato, edino s pojedenimi ribami se ne morem pohvaliti, ker sam jih lovil nisem, na Kornatih pa je porcija rib cca 70 eur po glavi, saj odkar je recesija in morajo dovolj zaslužiti od tistih nekaj redkih turistov (jih olupiti kot v starih časih SFRJa) so cene malce poskočile. Veslala sva tudi ponoči, ko se nama je plankton svetlikajoče smukal okoli vesel in opazovala sva ribe, ki svetijo modro-flurosentno. Tudi komet je enkrat kar nekaj dolgih sekund visel v zraku nad nama. Veslala sva tudi opolda

Pomlad prihaja. Počasi je začelo že vse brsteti. In sveže zeleno listje bo prekrilo vse tiste odpadke, ki smo jih nametali. še posebej na rečne bregove. Zato, ker je pred nami nek poseben dan, dan ko bomo očistili Slovenijo, vse ljubitelje narave in še posebej veslanja pozivam v ackijo. Tudi poVODOvanja se bomo lotili omenjenega problema, ampak iz rečnih gladin. Spremljajte objave na Facebooku, ali na osnovni strani Očistimo Slovenijo v enem dnevu in še bolj boste seznanjeni kaj lahko naredite, da bo naša narava lepša, čistejša in še posebej očem bolj prijazna... VIDEO

Kje pa, nikakor. Če kliknete na povezavo pod naslovom, boste videli fotografije, narejene preko obdobja novega leta na Kornatskem otočju. Mir in samota zagotovljena. Če pa iščete žur z neznanci, pa bo to morda še boljša prilika, kot biti nekje na poznani lokaciji. Ko sva dopoldan drugega januarja prikorakala v kavarno v kraju Sali na kavo, je bilo že po pol ure prisotno v zraku ducat življenjskih zgodb, vrednih knjižnega zapisa. Izvedel sem vse. Kdo je s kom, kdo je narkič, kdo diler, kdo vara in kdo je varan. Kot da bi jutranje sonce sprostilo zavore. Čez nekaj dni sva končala v istem baru še na večer. Po celodnevnem veslanju brez pitja vode, sva takoj preskočila na tekoče pivo in v družbo nama dotedaj neznanih Slovencev. Rezultat? Spoznani novi ljudje, nekaj popitih rund piva in seveda nadaljevanje. Bruhanje, dinamična nočna vožnja z avtomobilom, spanje v avtomobilu na parkirišču za trajekt in glavobol naslednjega dne. Pa vse brez panike, saj je bilo itak novo leto. V glavnem, zelo

Za vikend sva bila z Natašo končno še na »našem« morju. Na Jadranu, kjer skoraj leto dni nisva veslala. S kajaki sva bila letos samo v Grčiji, Angliji in Italiji. Začela sva v zalivu Raša (Želc hvala za namig), smer proti Kamenjaku. Odveslala sva v temi in s pomočjo GPSa in čelnih svetilk našla zaliv za spanje in bivakirala na prostem v spalkah. Relativno zgodaj sva vstala in veslala neke dve uri, se ohladila v morju, zopet dalje, spet je pritisnila vročina,zato v novi zaliv po senco in počitek. Sledila je hrana in kopanje. Skoraj sem se že videl na pivu v Medulinu (zložljivi Pouch gre neverjetno hitro, hitreje kot Klepper), ko nekje pred rtom za Medulin spet nabije vročina in znova predlagam »greva na obalo malo v vodo«. medtem ko sva se kopala v mlačni vodi je začelo nekaj malega pihljati. K er sem že imel jadra pripravljena, dobim idejo: "dajva spet jadrati". V tistih 15 - 20 minutah, ko sem to delal, je morje dobilo pene. Seveda jih nisem opazil zaradi

Leta nazaj, mi je takrat novonastali Kefalonski prijatelj Kevin dejal, ko boš pa dober, pa pojdi v Cornwall. Tam dogaja! Khm, zanimiva provokacija... In letos končno tam! če ne drugega, če se meni nekaj reče, potem tega ne pozabim. Zato je letos med kolesarjenjem po Cornwallu, Devonu, Exmoorju in Somersetu - vse to je Jugozahod Anglije, padlo tudi veslanje v Cornwallu. Res lahko rečem - bil je skrajni čas. Kajti kdor ni veslal tam morskega kajaka, potem o tem športu - se opravičujem vsem prizadetim, a trditev resnično stoji - nima pojma nič; na žalost - NIČ. Tam se združi popolno znanje veslanja čolna, poznavanje morskih tokov in valov, upoštevanje 10 metrske plime in oseke in slabo vreme v eno resno enoto. Izjemno dramatična granitna obala, polna klifov, spodmolov, ogromnih morskih jam, v katerih je možno veslati (ob pravilnem stanju morja), neverjetni prehodi okoli skalnih čeri in ostalo podobno, medtem ko stalni "manjši oceanski svelčki - it doesn't look so bad" (val

Da je Š vedska meka potovalnega veslanja, sem izvedel iz ust samega Nigel Fosterja, še žive legende seakayakinga, med intervjujem v Benetkah pred Vogalongo. Takoj sem zastrigel z ušesi in pomislil: "če Nigel, ki je preveslal ves svet, izjavi kaj takega, potem morda ni neumno". Jasno, da sem imel prav, ko sem mu verjel in da me Nigel ni naplahtal. Š vedski arhipelag , 30.000 otočkov v razdalji 250 km, je fenomenalnih. Nigel Foster, when I was making an interview with him told me that the best place for seakayaking in Europe is Sweden . More precisely - Stockholm archipelago . He was right. Not just 100%, but even more. It's amazing there.