Odprla se je sezona vodenih veslanj - povodovanja. Obiskali smo laguno Gradež v prelepem sončnem dnevu, ko ja ravno prav pihalo za osvežitev. V počasnem ritmu veslanja, tišini, samoti in čarobnosti te lagune smo prispeli do otoka v središču lagune - San Barbano. Tam nas je počastil Pater Frančišek z kavo in grappo (Slovensko), veter pa se nas usmilil s pihanjem v hrbet, da smo bili nazaj na izhodišču prej, kot bi pojedel keks .

Laguna Marano ne vidi samo naših kajakov, ampak včasih kdaj tudi kaj večjega. Ogromne ladje. Srečanje na vodi bi bilo zanimivo, pa ga na srečo nismo bili deležni. Smerokazi v Laguni so standard, a pomagajo ne ravno najbolj, saj oko komaj nese do robov lagune. Laguna in njene sipine veljajo za pravi ŠkoljkaLand in ponujajo popolnoma drugačna doživetja, kot smo jih vajeni recimo iz Hrvaških obal. Kot da bi bili nekje ob Atlantiku Samotnost razbijejo le hišice na otočkih, vikendi in prebivališče pravih ribičev, Lagunarjev. Školjk je na pretek, ulova v mrežah tudi, sveže ostrige pa se kar same ponujajo na dosegu roke.

Da je burja oster veter, marsikdo ve, da pa je obenem lahko nekaj najbolj sitnega med veslanjem po morju, pa so v nedeljo izvedeli tudi člani AO Tržič (za neposvečene pomeni AO alpinistični odsek). Vesel sem, da sem se z njimi spoprijel z valovitim morjem in sunki burje do Bf4, ko mi je na trenutke burja veslo iz roke jemala in ne s kom drugim, bolj "običajnim" spremstvom. Veliko vprašanje je ali bi sploh odrinili na vodo, če jim ne bi zaupal. Fantje so tako doživeli svoj vodno-veslaški prvi krst in to v trojni količini. Valovi, veter, veslanje. Vkljub bitkovanju z valovi in vetrom smo opazili da kolegi plezajo v stenah nad morjem in da obstaja še prostor za nove hudobno težke smeri. DWSovci v napad! In seveda, nismo se samo borili, ampak se tudi šli turizem. Naj omenim cerkev San Giovani s zakristijo iz Rimskih časov in ostanki dinozavra, poleg nehotenega ogleda bodoče ribogojnice in jadrnic, kjer nismo ugledali nobene ustrezne našim zahtevam.

Izvedli smo zanimiv (vodni) športni dan podjetju Comland. Vreme je bilo odlično. Še več kot to, oba dneva sta bila izjemna. Veslali smo izpod Gornje Radgone hitri in visoki tok reke Mure, vse tja do Bistrice, kjer je sledil piknik. Pri prvem delu poti, nam je pomagal Denis Cizar s svojima raftoma. V nedeljo, po jutranjem nakupu sveže stisnjenega bučnega olja, smo na Hrvaškem čolne sestavili in jih spustili v stari tok reke Drave, nad mestom Čakovac. Odveslali smo preko nekaj prelivov zelo lepe reke, velik rokav in posebno ožino Gabrov prolaz ter končali na velikem Varaždinskem jezeru. Fantastične barve pod nevihtnim nebom, brez kapljice dežja, dobro razpoloženje celotne ekipe ter sedaljka na obali jezera na koncu dneva, je lepo zaokrožilo dan.

V nedeljo smo obiskali Devinske pečine, videli oba gradova iz spodnje, morske  strani, preveslali najkrajšo reko v Evropi - Timav, in opazovali obalno poletno gnečo v marini Sisljan, odkoder smo odšli n se tudi vrnili. Poletne temperature, mirno morje in dobra ekipa Telodroma & Mito Šinkovec je dosegla, da je bil dan ob dodatnem smejanju Nine Osenar (ki v Telodromu uči Yogo) res zabaven. Sezona veslanja se pričenja...

S tem vikendom, ki je že pred vrati, odpiramo novo veslaško sezono poVODOvanj . Enodnevni izleti, popoldanski vodni sprehodi in poletne pustolovščine na Jadranu , poletni Švedski in Aljaski ter jeseni potepanje po Grških otokih . Letošnja posebnost in novost so tudi potepanja po neznanih rokavih reke Drave in delte Mure , reka Mura s kolesarjenjem, ter vikend popotovanje po Italijanskih lagunah od Devina do Benetk . Sledite idejam na našem blogu ali blogu, kjer so programi: http://programi-povodovanja.blogspot.com/2010/09/laguna-marano.html

Doživela sva novih 6 dni Jadrana. Osnova nama je bilo otočje Kornati . Bilo je lepo, še (naj)bolj drzno in samotno na poletnem Jadranu do sedaj. Odveslala sva celotni Dugi otok, skozi Proverso na zunanje Kornate, celotne Kornate in potem Šibeniški arhipelag ter končala v Šibeniku. Čez dan je bilo sicer vroče, zelo vroče, ponoči pa ravno prav. Spala sva nenehno pod zvezdami. Kopalnica s tekočo in hladno vodo nama je bila ves čas pred nosom, pa celo še slana je, da imam kožo vso svilnato, edino s pojedenimi ribami se ne morem pohvaliti, ker sam jih lovil nisem, na Kornatih pa je porcija rib cca 70 eur po glavi, saj odkar je recesija in morajo dovolj zaslužiti od tistih nekaj redkih turistov (jih olupiti kot v starih časih SFRJa) so cene malce poskočile. Veslala sva tudi ponoči, ko se nama je plankton svetlikajoče smukal okoli vesel in opazovala sva ribe, ki svetijo modro-flurosentno. Tudi komet je enkrat kar nekaj dolgih sekund visel v zraku nad nama. Veslala sva tudi opolda

Pomlad prihaja. Počasi je začelo že vse brsteti. In sveže zeleno listje bo prekrilo vse tiste odpadke, ki smo jih nametali. še posebej na rečne bregove. Zato, ker je pred nami nek poseben dan, dan ko bomo očistili Slovenijo, vse ljubitelje narave in še posebej veslanja pozivam v ackijo. Tudi poVODOvanja se bomo lotili omenjenega problema, ampak iz rečnih gladin. Spremljajte objave na Facebooku, ali na osnovni strani Očistimo Slovenijo v enem dnevu in še bolj boste seznanjeni kaj lahko naredite, da bo naša narava lepša, čistejša in še posebej očem bolj prijazna... VIDEO

Kje pa, nikakor. Če kliknete na povezavo pod naslovom, boste videli fotografije, narejene preko obdobja novega leta na Kornatskem otočju. Mir in samota zagotovljena. Če pa iščete žur z neznanci, pa bo to morda še boljša prilika, kot biti nekje na poznani lokaciji. Ko sva dopoldan drugega januarja prikorakala v kavarno v kraju Sali na kavo, je bilo že po pol ure prisotno v zraku ducat življenjskih zgodb, vrednih knjižnega zapisa. Izvedel sem vse. Kdo je s kom, kdo je narkič, kdo diler, kdo vara in kdo je varan. Kot da bi jutranje sonce sprostilo zavore. Čez nekaj dni sva končala v istem baru še na večer. Po celodnevnem veslanju brez pitja vode, sva takoj preskočila na tekoče pivo in v družbo nama dotedaj neznanih Slovencev. Rezultat? Spoznani novi ljudje, nekaj popitih rund piva in seveda nadaljevanje. Bruhanje, dinamična nočna vožnja z avtomobilom, spanje v avtomobilu na parkirišču za trajekt in glavobol naslednjega dne. Pa vse brez panike, saj je bilo itak novo leto. V glavnem, zelo

Leta nazaj, mi je takrat novonastali Kefalonski prijatelj Kevin dejal, ko boš pa dober, pa pojdi v Cornwall. Tam dogaja! Khm, zanimiva provokacija... In letos končno tam! če ne drugega, če se meni nekaj reče, potem tega ne pozabim. Zato je letos med kolesarjenjem po Cornwallu, Devonu, Exmoorju in Somersetu - vse to je Jugozahod Anglije, padlo tudi veslanje v Cornwallu. Res lahko rečem - bil je skrajni čas. Kajti kdor ni veslal tam morskega kajaka, potem o tem športu - se opravičujem vsem prizadetim, a trditev resnično stoji - nima pojma nič; na žalost - NIČ. Tam se združi popolno znanje veslanja čolna, poznavanje morskih tokov in valov, upoštevanje 10 metrske plime in oseke in slabo vreme v eno resno enoto. Izjemno dramatična granitna obala, polna klifov, spodmolov, ogromnih morskih jam, v katerih je možno veslati (ob pravilnem stanju morja), neverjetni prehodi okoli skalnih čeri in ostalo podobno, medtem ko stalni "manjši oceanski svelčki - it doesn't look so bad" (val

Da je Š vedska meka potovalnega veslanja, sem izvedel iz ust samega Nigel Fosterja, še žive legende seakayakinga, med intervjujem v Benetkah pred Vogalongo. Takoj sem zastrigel z ušesi in pomislil: "če Nigel, ki je preveslal ves svet, izjavi kaj takega, potem morda ni neumno". Jasno, da sem imel prav, ko sem mu verjel in da me Nigel ni naplahtal. Š vedski arhipelag , 30.000 otočkov v razdalji 250 km, je fenomenalnih. Nigel Foster, when I was making an interview with him told me that the best place for seakayaking in Europe is Sweden . More precisely - Stockholm archipelago . He was right. Not just 100%, but even more. It's amazing there.