Kaj naj rečem o destinaciji, ki je po meni najlepša enodnevna jesenska veslaška lokacija? O tem sem spisal tudi članek v časopisu NeDelo. Lepa, skrivnostna, pa vkljub prometu, še vedno samotna. V tej jeseni, pod zlatim soncem, nepozabljiva...

Na Darjino pobudo sva odšla na Nežidersko jezero. Vem, da se vam še sanja ne, kje to je, a zato pač mi odkrivamo za Vas. Kičasto lepi kraji, izjemno veliko, prostrano, mirno jezero, rezervat za ptice, eden najbolj pomembnih jezer v Evropi, pod Unescovo zaščito. Kdaj gremo spet? Bom javil...

Vesel sem, da smo bili skupaj v letu, ki se izteka in držim pesti, da bomo še kdaj skupaj brodili po vodah in z vesli v rokah tolkli po hrbtih valov.   Hvala vsem skupaj za druženje, tudi tistim, ki so to leto veslanje uspešno prešpricali. Za SREČO V 2014 pa si poglejte video!

Pieteta nam je narekovala, da smo šli svečke prižigati drugam. V naša srca, za naše duše. Zato smo bili drugje, kot naj bi bili. Kje? Južno od kraja Tibunj-Vodice, Hrvaška. Obiskali smo vse otoke do glavnega otoka Žirje, spali na Zmajanu, se kopali zjutraj in zvečer in v Kaprijah buljili v zaprte lokale na obali. Bilo je fenomenalno. Ne samo, da je bilo za kratek rokav in kopanje dvakrat na dan, ampak tudi ekipa je bila zares posebna; pa večerni ogenj, vino in pogovori. Lepo je početi takšne zadeve, če takole lepo tečejo. Morda je edina slaba stran malce kratek dan, a če človek nima nekih ambicij, potem tudi ta detajl ni omembe vreden.

Samo ena je kraljica Jadranskega morja. Samo ene so Benetke. Samo tiste ulice imajo vonj, ki ga še vedno vonjam na mojih prstih in samo tiste vode so tako žive, da jih še reka komaj dohaja. Ni šala za šibke, a zabava za močne. Niso za vsakogar, a vsi se lahko poizkusijo. Benteko, so pač Benetke. In videti jih iz kajaka, presega vso vašo domišljijo, ki jo premorete. Najlepše so za kajakaško potepanje za več dni, da se človek potopi v tiste uličice in jih raziskuje, kajti v enem dnevu deluje vse skupaj, kot eno samo drvenje. Ampak vedno pa, pustijo na čoveku posledico za vse življenje. Dobro posledico. Pečat dosežka in spoznanja. Začeli smo na Punta Sabbione, se pregoljufali med plimo skozi ožine in plitvine in okoli otoka Eraclea in med kar velikimi valovi ukončno gledali vzhodno obzidje Benetk. Ulice in kanalčki, ponekod nizki mostički, da smo komaj prišli spodaj. Povratek nazaj je bil lepši, hitrejši in bolj veslaško tekoč, dokler nismo pri rtu Punte Sabbione potrebovali zaviti n

Končno se je zgodil dan za vikend, ki je bil ne samo uporaben, ampak dobesedno kičasto lep. Izpred kafetiere ob obali na koncu mesta Marano Lagunare smo krenili skozi koče, kanale, reki Stelli do sotočja in spet nazaj skozi vrsto prehodov skozi ločja. Videli smo ribiške koče, mreže, vrše, reko, kanale, ogromno ptic, ločja, doživeli mir, da bi ga lahko rezal, vsekakor preveč vsega, da bi človek našteval. Ekipa 8-ih plus jaz, za poln kombi, se je imela nedvomno več, kot samo fajn.

Odprla se je sezona vodenih veslanj - povodovanja. Obiskali smo laguno Gradež v prelepem sončnem dnevu, ko ja ravno prav pihalo za osvežitev. V počasnem ritmu veslanja, tišini, samoti in čarobnosti te lagune smo prispeli do otoka v središču lagune - San Barbano. Tam nas je počastil Pater Frančišek z kavo in grappo (Slovensko), veter pa se nas usmilil s pihanjem v hrbet, da smo bili nazaj na izhodišču prej, kot bi pojedel keks .

Izvedli smo zanimiv (vodni) športni dan podjetju Comland. Vreme je bilo odlično. Še več kot to, oba dneva sta bila izjemna. Veslali smo izpod Gornje Radgone hitri in visoki tok reke Mure, vse tja do Bistrice, kjer je sledil piknik. Pri prvem delu poti, nam je pomagal Denis Cizar s svojima raftoma. V nedeljo, po jutranjem nakupu sveže stisnjenega bučnega olja, smo na Hrvaškem čolne sestavili in jih spustili v stari tok reke Drave, nad mestom Čakovac. Odveslali smo preko nekaj prelivov zelo lepe reke, velik rokav in posebno ožino Gabrov prolaz ter končali na velikem Varaždinskem jezeru. Fantastične barve pod nevihtnim nebom, brez kapljice dežja, dobro razpoloženje celotne ekipe ter sedaljka na obali jezera na koncu dneva, je lepo zaokrožilo dan.

V nedeljo smo obiskali Devinske pečine, videli oba gradova iz spodnje, morske  strani, preveslali najkrajšo reko v Evropi - Timav, in opazovali obalno poletno gnečo v marini Sisljan, odkoder smo odšli n se tudi vrnili. Poletne temperature, mirno morje in dobra ekipa Telodroma & Mito Šinkovec je dosegla, da je bil dan ob dodatnem smejanju Nine Osenar (ki v Telodromu uči Yogo) res zabaven. Sezona veslanja se pričenja...

S tem vikendom, ki je že pred vrati, odpiramo novo veslaško sezono poVODOvanj . Enodnevni izleti, popoldanski vodni sprehodi in poletne pustolovščine na Jadranu , poletni Švedski in Aljaski ter jeseni potepanje po Grških otokih . Letošnja posebnost in novost so tudi potepanja po neznanih rokavih reke Drave in delte Mure , reka Mura s kolesarjenjem, ter vikend popotovanje po Italijanskih lagunah od Devina do Benetk . Sledite idejam na našem blogu ali blogu, kjer so programi: http://programi-povodovanja.blogspot.com/2010/09/laguna-marano.html

Da je Š vedska meka potovalnega veslanja, sem izvedel iz ust samega Nigel Fosterja, še žive legende seakayakinga, med intervjujem v Benetkah pred Vogalongo. Takoj sem zastrigel z ušesi in pomislil: "če Nigel, ki je preveslal ves svet, izjavi kaj takega, potem morda ni neumno". Jasno, da sem imel prav, ko sem mu verjel in da me Nigel ni naplahtal. Š vedski arhipelag , 30.000 otočkov v razdalji 250 km, je fenomenalnih. Nigel Foster, when I was making an interview with him told me that the best place for seakayaking in Europe is Sweden . More precisely - Stockholm archipelago . He was right. Not just 100%, but even more. It's amazing there.

Potovanje s kajakom, midva sva to poimenovala, če sem iskren je to Natašino maslo (avtorske pravice zaščitene, he, he, he), s skovanko po-VODO-vanja, je veslanje po različnih vodnih površinah, bolj ali manj mirnih, spanje zunaj, kurjenje ognja, plavanje, poslušanje ptic in bučanja valov, čutenje morskih valov, rečnih tokov ali skoraj nepremičnega toka jezer. Voda je živa, narava še bolj, mi pa naj-bolj, ko smo aktivni v njenem okolju. Ko se predamo ritmu zavesljajev, ritmu udarcev, ritmu notranjega umirjanja, ki hote ali nehote sledi, služba, civilizacija, težave z avtom ali d'narci, vse ostane nekje; nekje, daleč zadaj. Je to pobeg ali dejansko življenje, ne bi komentiral. Da pa te zadeve človeka naredijo živega in prebujenega, pa še kako drži. Nobenega adrenalina ni, pa poln energije se dan konča. Pač, poVODOvanja so enostavno rečeno - zakon... Edina težava je čas. Čas je na žalost potreben. Kajti ko si enkrat v kajaku, opremljen z vso opremo, potem minejo trije preveslani