Planinsko polje - Spet!

Včeraj. Nedelja. Res je, nekam mraz je bilo! pa še kakšna kaplja ali snežinka. Nataša reče: "če sem do danes mislila, da sva takrat na tistem bivaku trpela - nekaj let nazaj sva na jesen, popolnoma brez opreme zaradi razmer (in nedelujoče čelne svetilke) bivakirala v severni steni Gamsove Matere, zahodni Julijci, temperatura za nižje predele je kazala +3 st. C tisto noč - sem se zmotila. Tole danes je huje!". Gledam in gledam in se ji čudim. Oblečena je bolje kot jaz, niti ne piha tako močno. Pa kaj ji je? Pogledam Joca, naša seakajakaška legenda (Jože Gostinčar, Škofja Loka) in se tudi čudim: debela kapa, anorak, rokavice. Ni da ni. Zadekan ko v Sibiriji. Sam pa v majici in softšelčku in klobučku brez kape. Pa sploh me ne zebe. Zato se čudim Nataši. Nekako imam večji problem, da me vse nekam žuli. Stopalke za noge so preblizu. Opora sedeža mi je počila, ko sem se basal v čoln, saj sem bil ves nekam trd in zategnjen. V rdečem Pouchu - Dihurček sva bila, kar je za temperaturo še slabše. V kajaku enojcu si bolj zaprt in je bolj toplo. Ampak ta drevesa, svetloba, težki sivi oblaki. Vse daje svoj čar, svoj pomen, da me mraz niti ne gane. Jasno da je mraz. Vsak ve, da je mraz. Ampak vseeno se da veslati. In vseeno je atraktivno. Ravno zaradi vsega naštetega! Sivina nad nami, sivina na drevesih, le pod nami rjava voda. Čudovito!

Povodovanja, kaj je to? VIDEO

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Dolenjska lepotica, reka Krka

Sardinija, ena najbolj divjih, posebnih, skoraj norih obal Evrope

Beneška laguna & Vogalonga