Zlomljeni jambor

Novo iskanje spotov v Istri in nove dogodivščine. Zaveslala sva iz Plomin Luke. Po kanalu je že vlekla burja, na katero sem računal, pa nič pametnega od nje. Nekje pred mestom Rabac sestavim jadro in ga uporabljam bolj tako/ tako, nekako ni dovolj pihalo ali pa čoln ni hotel v najino smer. Kasneje popoldan odkrijeva izjemno plažico na rtu Duga Luka in proti večeru, že pozno je bilo, veslava pod neverjetnimi stenami okoli Crne Punte. Vukojebina čista. Tik pred temo najdeva zaliv s kamenčki, dolgo plažo, ogromno suhe lesene kurjave in izjemno samoto. Plavava skozi svetlikajoči se plankton, v globokem kurišču opazujeva ogenj in sva tiho. Samota in divjost tistega kraja naju je prikovala v tišino. Ko tu tolče jugo, mora biti zabavno. Zjutraj opazim gladko vodo in sunke vetra in nataknem jadro. Samo okoli vogala sva šla in akcija se je pričela. Nekaj minut se nekako borim z vetrom, da ujamem čoln, dvignem obe mali kobilici, da začne čoln dobesedno glisirati. Razvil je že hitrosti, ki bi se jih surfači veselili, ko naredi glasen "krak". Takoj dojamem, da se je jambor prelomil na pol, kot bi ga odrezal. Rez/ zlom je bil tako čist, da je na meji verjetnega. Preostalo nama je samo še "normalno" veslanje v dolgi in zaviti zaliv Raša, vse do njegovega začetka, kjer je izliv reke Raša. Več ali manj nama je kar šlo, proti burji na trenutke trpeče in zato sem poskusil sicer spraviti jambor nazaj v življenje, pa nisem imel dovolj volje (ali orodja). Končala sva na koncu zaliva, pod mostom Raša, ko sva odveslala še cca 4 km turkizno zelene reke Raša. Voda v reki je skoraj sladka, le ostanki apna v celotnih vodah zaliva se nama niso zdeli ravno najlepša plat življenja tega fjorda in če ne drugega, je bil čoln bel kot Dedek Mraz.