Včeraj. Nedelja. Res je, nekam mraz je bilo! pa še kakšna kaplja ali snežinka. Nataša reče: "če sem do danes mislila, da sva takrat na tistem bivaku trpela - nekaj let nazaj sva na jesen, popolnoma brez opreme zaradi razmer (in nedelujoče čelne svetilke) bivakirala v severni steni Gamsove Matere, zahodni Julijci, temperatura za nižje predele je kazala +3 st. C tisto noč - sem se zmotila. Tole danes je huje!". Gledam in gledam in se ji čudim. Oblečena je bolje kot jaz, niti ne piha tako močno. Pa kaj ji je? Pogledam Joca, naša seakajakaška legenda (Jože Gostinčar, Škofja Loka) in se tudi čudim: debela kapa, anorak, rokavice. Ni da ni. Zadekan ko v Sibiriji. Sam pa v majici in softšelčku in klobučku brez kape. Pa sploh me ne zebe. Zato se čudim Nataši. Nekako imam večji problem, da me vse nekam žuli. Stopalke za noge so preblizu. Opora sedeža mi je počila, ko sem se basal v čoln, saj sem bil ves nekam trd in zategnjen. V rdečem Pouchu - Dihurček sva bila, kar je za tempera...

Not at all. Just follow the link under the headline and you'll see how beatiful and peacifull can be in the midlle of the winter time, somewhere like the Kornati Islands. Precisely said, it was during the New year time. But even better. If you want to see the real life of the Locals or to find some new caracters to make your life more alive or simple just to enyoy seeing the others how they lived in their reality, than go there. Go to Sali, Dugi otok, Croatia. Try not to speak the language of the locals and don't show that fact immediately :-)

Kje pa, nikakor. Če kliknete na povezavo pod naslovom, boste videli fotografije, narejene preko obdobja novega leta na Kornatskem otočju. Mir in samota zagotovljena. Če pa iščete žur z neznanci, pa bo to morda še boljša prilika, kot biti nekje na poznani lokaciji. Ko sva dopoldan drugega januarja prikorakala v kavarno v kraju Sali na kavo, je bilo že po pol ure prisotno v zraku ducat življenjskih zgodb, vrednih knjižnega zapisa. Izvedel sem vse. Kdo je s kom, kdo je narkič, kdo diler, kdo vara in kdo je varan. Kot da bi jutranje sonce sprostilo zavore. Čez nekaj dni sva končala v istem baru še na večer. Po celodnevnem veslanju brez pitja vode, sva takoj preskočila na tekoče pivo in v družbo nama dotedaj neznanih Slovencev. Rezultat? Spoznani novi ljudje, nekaj popitih rund piva in seveda nadaljevanje. Bruhanje, dinamična nočna vožnja z avtomobilom, spanje v avtomobilu na parkirišču za trajekt in glavobol naslednjega dne. Pa vse brez panike, saj je bilo itak novo leto. V glavnem, zelo ...