Objave

Novoletna čestitka

Vesel sem, da smo bili skupaj v letu, ki se izteka in držim pesti, da bomo še kdaj skupaj brodili po vodah in z vesli v rokah tolkli po hrbtih valov.   Hvala vsem skupaj za druženje, tudi tistim, ki so to leto veslanje uspešno prešpricali. Za SREČO V 2014 pa si poglejte video!

Izginulo morje lagune Gradež

Slika
Bilo je na prelepo nedeljo, začetek severno v Vzhodni laguni Gradež. Trije kajaki, 4-je kajakaši. Začetek je bil fantastičen. Isola San Barbano, odličen bakalar na belem kruhu s pršutom, drvenje po kanalu proti mestu na odprto morje in sušenje nogavice in škornja na obalah otoka D'Orio. Če bi takrat vedel, kaj nas čaka zvečer, si ne bi jemal časa za take malenkosti, kot so suhe in tople noge. Po kratki pavzi pade stavek, iz nežnih ust: "Ne še nazaj, dajmo še malo veslati". Khm, težko se uprem predlogom, pa čeprav ob pol dveh, v zimskem popoldnevu, kar kličejo k težavam. Zaveslamo v notranjost lagune, ki se je nevešči navtiki načeloma izognejo. Že vedo zakaj. Veslali smo proti toku, ki je tekel cca 3 km/ h proti nam, kot bi veslali v klanec, res strm klanec. Še fotografirali smo komaj kaj, ker takoj, ko si začel vleči fotoaparat ven, te je odneslo iz foto pozicije in zavrtelo kajak, kot na kakšni hitri reki. Ob temu pa je nastopil še drug problem. Nahajali smo se

Namesto svečk, na morje

Slika
Pieteta nam je narekovala, da smo šli svečke prižigati drugam. V naša srca, za naše duše. Zato smo bili drugje, kot naj bi bili. Kje? Južno od kraja Tibunj-Vodice, Hrvaška. Obiskali smo vse otoke do glavnega otoka Žirje, spali na Zmajanu, se kopali zjutraj in zvečer in v Kaprijah buljili v zaprte lokale na obali. Bilo je fenomenalno. Ne samo, da je bilo za kratek rokav in kopanje dvakrat na dan, ampak tudi ekipa je bila zares posebna; pa večerni ogenj, vino in pogovori. Lepo je početi takšne zadeve, če takole lepo tečejo. Morda je edina slaba stran malce kratek dan, a če človek nima nekih ambicij, potem tudi ta detajl ni omembe vreden.

Beneški kanali in Laguna lagun

Slika
Samo ena je kraljica Jadranskega morja. Samo ene so Benetke. Samo tiste ulice imajo vonj, ki ga še vedno vonjam na mojih prstih in samo tiste vode so tako žive, da jih še reka komaj dohaja. Ni šala za šibke, a zabava za močne. Niso za vsakogar, a vsi se lahko poizkusijo. Benteko, so pač Benetke. In videti jih iz kajaka, presega vso vašo domišljijo, ki jo premorete. Najlepše so za kajakaško potepanje za več dni, da se človek potopi v tiste uličice in jih raziskuje, kajti v enem dnevu deluje vse skupaj, kot eno samo drvenje. Ampak vedno pa, pustijo na čoveku posledico za vse življenje. Dobro posledico. Pečat dosežka in spoznanja. Začeli smo na Punta Sabbione, se pregoljufali med plimo skozi ožine in plitvine in okoli otoka Eraclea in med kar velikimi valovi ukončno gledali vzhodno obzidje Benetk. Ulice in kanalčki, ponekod nizki mostički, da smo komaj prišli spodaj. Povratek nazaj je bil lepši, hitrejši in bolj veslaško tekoč, dokler nismo pri rtu Punte Sabbione potrebovali zaviti n

Laguna Marano v najlepših barvah

Slika
Končno se je zgodil dan za vikend, ki je bil ne samo uporaben, ampak dobesedno kičasto lep. Izpred kafetiere ob obali na koncu mesta Marano Lagunare smo krenili skozi koče, kanale, reki Stelli do sotočja in spet nazaj skozi vrsto prehodov skozi ločja. Videli smo ribiške koče, mreže, vrše, reko, kanale, ogromno ptic, ločja, doživeli mir, da bi ga lahko rezal, vsekakor preveč vsega, da bi človek našteval. Ekipa 8-ih plus jaz, za poln kombi, se je imela nedvomno več, kot samo fajn.

Laguna Gradež & 6 žensk

Slika
Odprla se je sezona vodenih veslanj - povodovanja. Obiskali smo laguno Gradež v prelepem sončnem dnevu, ko ja ravno prav pihalo za osvežitev. V počasnem ritmu veslanja, tišini, samoti in čarobnosti te lagune smo prispeli do otoka v središču lagune - San Barbano. Tam nas je počastil Pater Frančišek z kavo in grappo (Slovensko), veter pa se nas usmilil s pihanjem v hrbet, da smo bili nazaj na izhodišču prej, kot bi pojedel keks .

Marano, tudi januarja

Slika
Laguna Marano ne vidi samo naših kajakov, ampak včasih kdaj tudi kaj večjega. Ogromne ladje. Srečanje na vodi bi bilo zanimivo, pa ga na srečo nismo bili deležni. Smerokazi v Laguni so standard, a pomagajo ne ravno najbolj, saj oko komaj nese do robov lagune. Laguna in njene sipine veljajo za pravi ŠkoljkaLand in ponujajo popolnoma drugačna doživetja, kot smo jih vajeni recimo iz Hrvaških obal. Kot da bi bili nekje ob Atlantiku Samotnost razbijejo le hišice na otočkih, vikendi in prebivališče pravih ribičev, Lagunarjev. Školjk je na pretek, ulova v mrežah tudi, sveže ostrige pa se kar same ponujajo na dosegu roke.