Odprla se je sezona vodenih veslanj - povodovanja. Obiskali smo laguno Gradež v prelepem sončnem dnevu, ko ja ravno prav pihalo za osvežitev. V počasnem ritmu veslanja, tišini, samoti in čarobnosti te lagune smo prispeli do otoka v središču lagune - San Barbano. Tam nas je počastil Pater Frančišek z kavo in grappo (Slovensko), veter pa se nas usmilil s pihanjem v hrbet, da smo bili nazaj na izhodišču prej, kot bi pojedel keks .

Laguna Marano ne vidi samo naših kajakov, ampak včasih kdaj tudi kaj večjega. Ogromne ladje. Srečanje na vodi bi bilo zanimivo, pa ga na srečo nismo bili deležni. Smerokazi v Laguni so standard, a pomagajo ne ravno najbolj, saj oko komaj nese do robov lagune. Laguna in njene sipine veljajo za pravi ŠkoljkaLand in ponujajo popolnoma drugačna doživetja, kot smo jih vajeni recimo iz Hrvaških obal. Kot da bi bili nekje ob Atlantiku Samotnost razbijejo le hišice na otočkih, vikendi in prebivališče pravih ribičev, Lagunarjev. Školjk je na pretek, ulova v mrežah tudi, sveže ostrige pa se kar same ponujajo na dosegu roke.

Da je burja oster veter, marsikdo ve, da pa je obenem lahko nekaj najbolj sitnega med veslanjem po morju, pa so v nedeljo izvedeli tudi člani AO Tržič (za neposvečene pomeni AO alpinistični odsek). Vesel sem, da sem se z njimi spoprijel z valovitim morjem in sunki burje do Bf4, ko mi je na trenutke burja veslo iz roke jemala in ne s kom drugim, bolj "običajnim" spremstvom. Veliko vprašanje je ali bi sploh odrinili na vodo, če jim ne bi zaupal. Fantje so tako doživeli svoj vodno-veslaški prvi krst in to v trojni količini. Valovi, veter, veslanje. Vkljub bitkovanju z valovi in vetrom smo opazili da kolegi plezajo v stenah nad morjem in da obstaja še prostor za nove hudobno težke smeri. DWSovci v napad! In seveda, nismo se samo borili, ampak se tudi šli turizem. Naj omenim cerkev San Giovani s zakristijo iz Rimskih časov in ostanki dinozavra, poleg nehotenega ogleda bodoče ribogojnice in jadrnic, kjer nismo ugledali nobene ustrezne našim zahtevam.

Izvedli smo zanimiv (vodni) športni dan podjetju Comland. Vreme je bilo odlično. Še več kot to, oba dneva sta bila izjemna. Veslali smo izpod Gornje Radgone hitri in visoki tok reke Mure, vse tja do Bistrice, kjer je sledil piknik. Pri prvem delu poti, nam je pomagal Denis Cizar s svojima raftoma. V nedeljo, po jutranjem nakupu sveže stisnjenega bučnega olja, smo na Hrvaškem čolne sestavili in jih spustili v stari tok reke Drave, nad mestom Čakovac. Odveslali smo preko nekaj prelivov zelo lepe reke, velik rokav in posebno ožino Gabrov prolaz ter končali na velikem Varaždinskem jezeru. Fantastične barve pod nevihtnim nebom, brez kapljice dežja, dobro razpoloženje celotne ekipe ter sedaljka na obali jezera na koncu dneva, je lepo zaokrožilo dan.

V nedeljo smo obiskali Devinske pečine, videli oba gradova iz spodnje, morske  strani, preveslali najkrajšo reko v Evropi - Timav, in opazovali obalno poletno gnečo v marini Sisljan, odkoder smo odšli n se tudi vrnili. Poletne temperature, mirno morje in dobra ekipa Telodroma & Mito Šinkovec je dosegla, da je bil dan ob dodatnem smejanju Nine Osenar (ki v Telodromu uči Yogo) res zabaven. Sezona veslanja se pričenja...

S tem vikendom, ki je že pred vrati, odpiramo novo veslaško sezono poVODOvanj . Enodnevni izleti, popoldanski vodni sprehodi in poletne pustolovščine na Jadranu , poletni Švedski in Aljaski ter jeseni potepanje po Grških otokih . Letošnja posebnost in novost so tudi potepanja po neznanih rokavih reke Drave in delte Mure , reka Mura s kolesarjenjem, ter vikend popotovanje po Italijanskih lagunah od Devina do Benetk . Sledite idejam na našem blogu ali blogu, kjer so programi: http://programi-povodovanja.blogspot.com/2010/09/laguna-marano.html

Laguna Gradež, 22. februar. Bilo je bolj mrzlo, kot je to napovedala napoved in burja se ni polegla niti popoldan. Zato nam je v eno smer šlo precej hitro, v hitrostih kolesarjenja. Nazaj, proti vetru, pa kar nekam ni hotelo steči. Potem smo pa malce "po-krampali". A presenečen, vedno znova ugotavljam, kako voda pomiri, kako je morje "živo" in "energično" in kako nam je v resnici bli zu, mislim in geografsko in človeško-psihično, pa čisto pozabljamo na ti dejstvi. Da ne govorim še o temu, da je občutek po takem dnevu dosti intenzivnejši, drugačen, kot recimo po dnevu plezanja, alpinizma ali turne smuke. It was february. The day wasn't the best or the warmest one. North wind blows all day around, but anyway, the Laguna di Grado see us in our kayaks with happy faces, even if the trip was like oneway ticket, because for going back, against the wind, we need to paddle really strong. But anyway, at the end of the day, the coffe with the beer in small ha