Nekaj dni po akciji Očistimo Slovenijo, sem peljal del ekipe Estoncev in del naše ekipe akcije OSVED malce na potep po Blejskem jezeru. Padale so kremšnite, skupnim rokam se je vdal tudi otoški zvon in videli bomo leta 2012, kakšne rezultete bo prinesel zvon na Blejskem otoku... Še filmski dodatek Blejskega osvajanja ekipe let's do it world otoškega zvona, ki naj bi izpolnil vse želje. Če bo držalo, bomo v letu 2012 doživeli čiščenje vsega sveta. Hura! Video, how we padlled and ring the bell on the island of Bled's lake with the part of the group Let's do it World. If the story is correct on 2012 we'll clean the world! Bravo!

Čistili smo in čistili tistega famoznega 17. aprila. Odkrili smo pa ob tem marsikaj. Ob rekah je vsega odloženega, naloženega in odvrženega že toliko, da bi morali imeti vseslovensko čistilno akcijo posebej samo za vodne površine. Kako je to potekalo se lepo vidi na videu. Še kaj hujšga in gršga pa smo vlekli vun na Štajerskem, kar pa se vidi na 

Pomlad prihaja. Počasi je začelo že vse brsteti. In sveže zeleno listje bo prekrilo vse tiste odpadke, ki smo jih nametali. še posebej na rečne bregove. Zato, ker je pred nami nek poseben dan, dan ko bomo očistili Slovenijo, vse ljubitelje narave in še posebej veslanja pozivam v ackijo. Tudi poVODOvanja se bomo lotili omenjenega problema, ampak iz rečnih gladin. Spremljajte objave na Facebooku, ali na osnovni strani Očistimo Slovenijo v enem dnevu in še bolj boste seznanjeni kaj lahko naredite, da bo naša narava lepša, čistejša in še posebej očem bolj prijazna... VIDEO

Včeraj. Nedelja. Res je, nekam mraz je bilo! pa še kakšna kaplja ali snežinka. Nataša reče: "če sem do danes mislila, da sva takrat na tistem bivaku trpela - nekaj let nazaj sva na jesen, popolnoma brez opreme zaradi razmer (in nedelujoče čelne svetilke) bivakirala v severni steni Gamsove Matere, zahodni Julijci, temperatura za nižje predele je kazala +3 st. C tisto noč - sem se zmotila. Tole danes je huje!". Gledam in gledam in se ji čudim. Oblečena je bolje kot jaz, niti ne piha tako močno. Pa kaj ji je? Pogledam Joca, naša seakajakaška legenda (Jože Gostinčar, Škofja Loka) in se tudi čudim: debela kapa, anorak, rokavice. Ni da ni. Zadekan ko v Sibiriji. Sam pa v majici in softšelčku in klobučku brez kape. Pa sploh me ne zebe. Zato se čudim Nataši. Nekako imam večji problem, da me vse nekam žuli. Stopalke za noge so preblizu. Opora sedeža mi je počila, ko sem se basal v čoln, saj sem bil ves nekam trd in zategnjen. V rdečem Pouchu - Dihurček sva bila, kar je za tempera

Not at all. Just follow the link under the headline and you'll see how beatiful and peacifull can be in the midlle of the winter time, somewhere like the Kornati Islands. Precisely said, it was during the New year time. But even better. If you want to see the real life of the Locals or to find some new caracters to make your life more alive or simple just to enyoy seeing the others how they lived in their reality, than go there. Go to Sali, Dugi otok, Croatia. Try not to speak the language of the locals and don't show that fact immediately :-)

Kje pa, nikakor. Če kliknete na povezavo pod naslovom, boste videli fotografije, narejene preko obdobja novega leta na Kornatskem otočju. Mir in samota zagotovljena. Če pa iščete žur z neznanci, pa bo to morda še boljša prilika, kot biti nekje na poznani lokaciji. Ko sva dopoldan drugega januarja prikorakala v kavarno v kraju Sali na kavo, je bilo že po pol ure prisotno v zraku ducat življenjskih zgodb, vrednih knjižnega zapisa. Izvedel sem vse. Kdo je s kom, kdo je narkič, kdo diler, kdo vara in kdo je varan. Kot da bi jutranje sonce sprostilo zavore. Čez nekaj dni sva končala v istem baru še na večer. Po celodnevnem veslanju brez pitja vode, sva takoj preskočila na tekoče pivo in v družbo nama dotedaj neznanih Slovencev. Rezultat? Spoznani novi ljudje, nekaj popitih rund piva in seveda nadaljevanje. Bruhanje, dinamična nočna vožnja z avtomobilom, spanje v avtomobilu na parkirišču za trajekt in glavobol naslednjega dne. Pa vse brez panike, saj je bilo itak novo leto. V glavnem, zelo

This time of the year is for me maybe the best period for kayaking on the Adriatic. Solitudnes, water like mirror, warm colors of winter sun lying low on the horizont, no waves, sounds, people, nothing. It's almost scarry at the moments... The only thing which also exists in this time is low lying grey clouds, which are qujite common also. But hey, nothing is perfect. But maybe also this greyness make some sense and give you some new feelings, to get even deeper in your heart. But do not just read.