Za vikend sva bila z Natašo končno še na »našem« morju. Na Jadranu, kjer skoraj leto dni nisva veslala. S kajaki sva bila letos samo v Grčiji, Angliji in Italiji. Začela sva v zalivu Raša (Želc hvala za namig), smer proti Kamenjaku. Odveslala sva v temi in s pomočjo GPSa in čelnih svetilk našla zaliv za spanje in bivakirala na prostem v spalkah. Relativno zgodaj sva vstala in veslala neke dve uri, se ohladila v morju, zopet dalje, spet je pritisnila vročina,zato v novi zaliv po senco in počitek. Sledila je hrana in kopanje. Skoraj sem se že videl na pivu v Medulinu (zložljivi Pouch gre neverjetno hitro, hitreje kot Klepper), ko nekje pred rtom za Medulin spet nabije vročina in znova predlagam »greva na obalo malo v vodo«. medtem ko sva se kopala v mlačni vodi je začelo nekaj malega pihljati. K er sem že imel jadra pripravljena, dobim idejo: "dajva spet jadrati". V tistih 15 - 20 minutah, ko sem to delal, je morje dobilo pene. Seveda jih nisem opazil zaradi

They said that Cornwall is ruged, wet, rainy and ocean rules. That's true. But Cornwall has one big outdoor sport potential, which is above all - seakayaking. So belive me and go with the Waterborne agency and the man caled Drew , to discover the caves, holes, waves, cliffs and the Ocean with the best seakayaks ever - Tiderace , and you'll get to the point of no return, because there'll be just one thought after in your head - let's do it again! You remember the add from sports outffiter Nike - just do it!?

Leta nazaj, mi je takrat novonastali Kefalonski prijatelj Kevin dejal, ko boš pa dober, pa pojdi v Cornwall. Tam dogaja! Khm, zanimiva provokacija... In letos končno tam! če ne drugega, če se meni nekaj reče, potem tega ne pozabim. Zato je letos med kolesarjenjem po Cornwallu, Devonu, Exmoorju in Somersetu - vse to je Jugozahod Anglije, padlo tudi veslanje v Cornwallu. Res lahko rečem - bil je skrajni čas. Kajti kdor ni veslal tam morskega kajaka, potem o tem športu - se opravičujem vsem prizadetim, a trditev resnično stoji - nima pojma nič; na žalost - NIČ. Tam se združi popolno znanje veslanja čolna, poznavanje morskih tokov in valov, upoštevanje 10 metrske plime in oseke in slabo vreme v eno resno enoto. Izjemno dramatična granitna obala, polna klifov, spodmolov, ogromnih morskih jam, v katerih je možno veslati (ob pravilnem stanju morja), neverjetni prehodi okoli skalnih čeri in ostalo podobno, medtem ko stalni "manjši oceanski svelčki - it doesn't look so bad" (val

Ravno sva se vrnila iz Dolomitov, kjer smo plezali predvsem po strmih stenah in plezalnih poteh, imenovane ferate. Gre za z železnimi vrvmi opremljene poti. Trdna skala, sonce, veter in obilo zraka pod nogami so izjemna značilnost teh poti. Večina teh poti je primernih tudi za srednje dobre, nekatere pa so res tako težke, da do padca ali zdrsa ne sme priti. Sicerje res, da tak padec preživimo, a kaj pa če se vmes nasadimo na kakšen klin in kaj storiti potem, ko visimo na zajli kot salama, pa ne vem več :-) Za več klikni tukaj

Da je Š vedska meka potovalnega veslanja, sem izvedel iz ust samega Nigel Fosterja, še žive legende seakayakinga, med intervjujem v Benetkah pred Vogalongo. Takoj sem zastrigel z ušesi in pomislil: "če Nigel, ki je preveslal ves svet, izjavi kaj takega, potem morda ni neumno". Jasno, da sem imel prav, ko sem mu verjel in da me Nigel ni naplahtal. Š vedski arhipelag , 30.000 otočkov v razdalji 250 km, je fenomenalnih. Nigel Foster, when I was making an interview with him told me that the best place for seakayaking in Europe is Sweden . More precisely - Stockholm archipelago . He was right. Not just 100%, but even more. It's amazing there.

We, these civilization, are in speedy mood all the time. Too nervous, too histeric, too fast. Something need to stop us. But how and with what should that happen? One of the solution is maybe kayaking, maybe the power of the sea, maybe the lack of time, whatever will be. But all previously mentioned together, push us to think more deeply and start to kicking alive; we become fully aware of life. Once again, as it's supposed to be. There's just one problem: the time, as kind of special enemy, distrupt and distract us from now and than. But it's OK. Because to accept the reality is not an easy issue which we need to comprehend. So go out, do something, stop to think and become one unit with all what surround you. Kayaking or playing chess it doesn't matter, just do what your heart feel is OK for you. Just for you!

Nekoč, pre davnimi leti, sem kot v pravljici ležal na peščeni plaži nekje med Ajacciom in Ponte Vecchio, Korzika. Pretresen do čustvenih globin zaradi ogromnih valov in z napsihirano (tedanjo) ženo ob sebi, ki je trdila da nikdar več ne gre s kajakom na morje (no itak sva se potem ločila), sem ugotovil, da se pa obratno od nje počutim zelo - živega. Čeprav se mi je še vedno vse gugalo v notranjosti, sem dojel, da sem se nekako spet zbudil v življenje, spoznal nove oblike akcije in dobil nove ideje za trošenje prihodnosti. Ja kajak in morje ti data lahko samo dvoje: ali poraz ali zmago. Kot Starec in Morje (Ernesto hemingway), na koncu ostaneš brez plena, ampak s spoznanjem, da si se boril in zopet zaživel, pa čeprav je zutraj delovalo morje z nežnimi valovi na začetku nekam medlo in dolgočasno. Veslanje z morskim kajakom nas nabije z drugo vrsto adrenalina, ki počasi prihaja v kri in še počasneje v nezavedno. Od tam pa ta ideja po tem določenem adrenalinu kar noče odditi. Kje dobiš