Laguna Gradež, 22. februar. Bilo je bolj mrzlo, kot je to napovedala napoved in burja se ni polegla niti popoldan. Zato nam je v eno smer šlo precej hitro, v hitrostih kolesarjenja. Nazaj, proti vetru, pa kar nekam ni hotelo steči. Potem smo pa malce "po-krampali". A presenečen, vedno znova ugotavljam, kako voda pomiri, kako je morje "živo" in "energično" in kako nam je v resnici bli zu, mislim in geografsko in človeško-psihično, pa čisto pozabljamo na ti dejstvi. Da ne govorim še o temu, da je občutek po takem dnevu dosti intenzivnejši, drugačen, kot recimo po dnevu plezanja, alpinizma ali turne smuke. It was february. The day wasn't the best or the warmest one. North wind blows all day around, but anyway, the Laguna di Grado see us in our kayaks with happy faces, even if the trip was like oneway ticket, because for going back, against the wind, we need to paddle really strong. But anyway, at the end of the day, the coffe with the beer in small ha

Ravno sva se vrnila iz Dolomitov, kjer smo plezali predvsem po strmih stenah in plezalnih poteh, imenovane ferate. Gre za z železnimi vrvmi opremljene poti. Trdna skala, sonce, veter in obilo zraka pod nogami so izjemna značilnost teh poti. Večina teh poti je primernih tudi za srednje dobre, nekatere pa so res tako težke, da do padca ali zdrsa ne sme priti. Sicerje res, da tak padec preživimo, a kaj pa če se vmes nasadimo na kakšen klin in kaj storiti potem, ko visimo na zajli kot salama, pa ne vem več :-) Za več klikni tukaj