This time of the year is for me maybe the best period for kayaking on the Adriatic. Solitudnes, water like mirror, warm colors of winter sun lying low on the horizont, no waves, sounds, people, nothing. It's almost scarry at the moments... The only thing which also exists in this time is low lying grey clouds, which are qujite common also. But hey, nothing is perfect. But maybe also this greyness make some sense and give you some new feelings, to get even deeper in your heart. But do not just read.

Da ne bi kdo mislil, da ko pritisne megla in sneg na naše vrhove, kajakom rečem adijo. Njak! Vse dokler je morje toplejše od zraka deluje, kot velik in močan radiator. Zato je veslanje v zimskih mesecih popolnoma možno in zabavno, le obleči se moramo glede na temperaturo vode. Ne preveč in ne premalo. In seveda ne pozabite na veter. Če ga ni, je dovolj že majica ali dve. če pa že samo pihlja, pa bo vetrovka ali nekaj podobnega (softšel?) edina modra obramba. Težava je v tem, da človek sploh ne ve, kdaj ga začne podhlajevati, ko kar naenkrat ves nekam utrujen in brezvoljen mahaš po morski gladini nevedoč, da si pač samo - rahlo podhlajen. Ampak pustimo te teorije. Bivši vikend, severni Jadran, celo potrudil sem se označiti točno od kje so fotografije. Ja, res je tako lepo... Klikni na